Acetilcistein: zdravilo za kašelj z antioksidativnim učinkom

Acetilcistein ali N-acetilcistein (NAC) je molekula, ki se v telesu presnavlja v naravno aminokislino L-cistein. Že od 60-ih let 20. stoletja je v uporabi kot sredstvo za lajšanje mokrega ali produktivnega kašlja, obsežne raziskave pa so pokazale, da ima potencial tudi na drugih področjih v zdravstvu.

Poznamo več vrst zdravil za kašelj, ki jih ločimo glede na delovanje in vrsto kašlja, pri katerem jih uporabljamo.

Acetilcistein spada v skupino mukolitikov, učinkovin, ki delujejo na sluz v dihalnih poteh. Naredijo jo bolj tekočo in manj lepljivo, zato se lažje odstrani iz organizma, čistejše dihalne poti pa olajšajo dihanje. Z zmanjšanjem prekomerne količine sluzi pa se zmanjša tudi število škodljivih bakterij, ki se v njej razmnožujejo.

Morda najbolj presenetljiv učinek acetilcisteina je prav njegov antioksidativni učinek.

Vse o kašlju in o tem, kako se ga lahko znebite.

Ta nadležni kašelj: vse, kar moramo vedeti o njem

Odkrijte, kako se kašelj pojavi in kako se ga lahko znebite.

Acetilcistein – več kot le zdravilo za kašelj?

Acetilcistein je dobro poznan tudi kot antioksidant.

V naših telesih so antioksidanti v občutljivem ravnovesju s prostimi radikali (oksidanti). Tako kot mislimo, da so antioksidanti za nas dobri, smo tudi prepričani, da so prosti radikali za nas škodljivi. A to ne drži povsem – dokler ostajajo na nizki ali zmerni ravni, so tudi prosti radikali ključnega pomena za naše zdravje. Težave se pojavijo šele, ko se občutljivo ravnovesje med obojimi poruši, takrat govorimo o oksidativnem stresu.

Oksidativni stres lahko poškoduje mnoga telesna tkiva. Povezujemo ga z mnogimi boleznimi.

Antioksidanti, kot je acetilcistein, naše telo ščitijo pred škodo, ki jo povzročijo prosti radikali.

Acetilcistein deluje na dva načina: posredno in neposredno. Z neposrednim učinkom vpliva na tipične radikale v celicah, a še dosti bolj zanimiv je njegov posredni učinek. Da bi razumeli njegovo delovanje, pa moramo spoznati še eno zelo pomembno molekulo v našem telesu: glutation.

Glutation, eden naših glavnih antioksidantov

sl infografik

Glutation je antioksidant, ki je naravno prisoten v naših celicah. Poznan je tudi kot eden izmed »krovnih« antioksidantov v telesu, saj je med njegovimi številnimi vlogami, ki jih opravlja v našem telesu, tudi obnavljanje drugih antioksidantov, na primer vitaminov C in E.

Primanjkljaj glutationa se lahko zgodi ob hudem in dolgotrajnem oksidativnem stresu, povezan pa je s številnimi boleznimi:

tip_icon_bottom

Vrsta otorinolaringoloških bolezni, kot so kronični kašelj, vnetje nebnic in žrelnic (angina) in rinitis, je povezanih z zmanjšano količino glutationa.

tip_icon_bottom 2

Znižani nivoji glutationa so povezani tudi s staranjem. 

Tveganje za poškodbe naših celic je večje ob nižji koncentraciji glutationa.

Kot vidimo, je zadostna količina glutationa pomembna za naše zdravje. Toda, kaj lahko naredimo, če nam ga primanjkuje? Tukaj se vrnemo nazaj h glavni temi članka, acetilcisteinu. Acetilcistein pomaga obnoviti zaloge glutationa v pljučih, koži, možganih in jetrih ter nas tako ščiti pred škodljivimi učinki in pomaga pri regeneraciji našega telesa.

V našem telesu se acetilcistein namreč hitro pretvori v cistein, ki sodeluje v proizvodnji glutationa.

Glutation pri boleznih in okužbah dihal

Bolezni in okužbe dodatno obremenijo naša telesa. Mnoge povzročijo oksidativni stres in sistemsko vnetje.

Pomanjkanje glutationa je v takih primerih pogosto, vključno pri najpogostejših boleznih dihal (pljučni fibrozi, sindromu akutne dihalne stiske in v pozni fazi KOPB (kronične obstruktivne pljučne bolezni)) in okužbah pljuč, ki še dodatno povečajo oksidativni stres v telesu.

Pogosti dejavniki, pri katerih obstaja večja verjetnost za nizke količine glutationa, so:

  • starost,
  • moški spol,
  • diabetes (sladkorna bolezen),
  • arterijska hipertenzija,
  • prekomerna telesna teža. 

Fluimukan® – naj vam kašelj ne ukrade dneva

Acetilcistein pomaga napolniti zaloge enega naših glavnih antioksidantov – glutationa.

Ko vam kašelj ruši načrte, imejte rešitev vedno pri roki.

Zdravilo Fluimukan® sodi med klasične mukolitike in je prva izbira kupcev v Evropi in Sloveniji. Vsebuje učinkovino acetilcistein, ki zmanjša viskoznost obstoječe sluzi in v nasprotju z nekaterimi drugimi zdravili za lažje izkašljevanje ne povzroča dodatnega nastajanja sluzi.

Deluje s trojnim učinkom:

fluimukan-tabs-low

Fluimukan® šumeče tablete

Ena na dan. Preverjen učinek.

action three-fold

Redči sluz.

Fluimukan® deluje neposredno na sluz v dihalnih poteh in telesu pomaga, da se je znebi hitreje.

Lajša izkašljevanje.

Fluimukan® pomirja razdražene dihalne poti in lajša izkašljevanje sluzi.

Ščiti pljuča pred oksidativnim stresom.

Učinkovina acetilcistein v zdravilu Fluimukan® deluje antioksidativno in tako pomaga ščititi vaša pljuča

 

 

Fluimukan® je na voljo v različnih oblikah (šumeče tablete, prašek in zrnca za pripravo peroralne raztopine) in pakiranjih. Zadnja novost pa sta obliki zdravila Fluimukan®, ki sta primerni za takojšnje zaužitje: raztopina Fluimukan® 20 mg/ml in Fluimukan® Direkt 600 mg v obliki peroralnega praška v vrečici, ki ga stresemo neposredno na jezik. Prašek lahko vzamemo brez vode, saj spodbudi izločanje sline in ga zato zlahka pogoltnemo – kljub temu pa ne smemo pozabiti na pitje zadostnih količin tekočine. Raztopina in ostale oblike zdravila Fluimukan® ne vsebujejo sladkorja, zato so primerne tudi za diabetike.

fluuuuu-dir1

Fluimukan®

šumeče tablete

fluimukan-syrop

Fluimukan®

sirup

fluimukan med in limone

Fluimukan®

z okusom medu in limone

Uporabljena literatura:

  1. Viscosity of sputum by the end of treatment had decreased from 35.3±10 to 23.7±6 ns2/m2, adhesion from 46.8±6.7 to 30.9±5.2 n/m2. Data from an investigation into the effectiveness of acetylcysteine (ACC® 200 granules for the preparation of solution) for 20 patients with acute pneumonia or chronic bronchitis (average age 55 years). Adapted from Clinical Pharmacology and Treatment. 1997; 6: 29–30.
  2. Sadowska AM et al. Role of N-acetylcysteine in the management of COPD. Therapeutics and Clinical Risk Management. 2006; 2: 3–18.
  3. Zhao T, Liu Y. N-acetylcysteine inhibit biofilms produced by Pseudomonas aeruginosa. BMC Microbiology. 2010; 10: 140.
  4. Sadowska AM. N-Acetylcysteine mucolysis in the management of chronic obstructive pulmonary disease. Ther Adv Respir Dis. 2012; 6: 127–35.
  5. Sanguinetti CM. N-acetylcysteine in COPD: why, how, and when? Multidiscip Respir Med. 2016; 11: 8.
  6. Bruno A, Taccinelli S et al. Variability in the response to on-steroidal anti-inflammatory drugs: mechanisms and perspectives. Basic & Clinical Pharmacology & Toxicology. 2014; 114: 56–63.
  7. Aitio ML. Br J Clin Pharmacol. 2006; 61(1): 5–15.
  8. Dodd S et al. Expert Opin Biol Ther. 2008; 8(12): 1955–1962.
  9. Millea PJ. Am Fam Physician. 2009; 80(3): 265–269.
  10. Radomska-Leśniewska DM et al. Centr Eur J Immunol. 2012; 37(1): 57–66.
  11. Santus P et al. COPD. 2014; 11(6): 705–717.
  12. Janciauskiene S. The beneficial effects of antioxidants in health and diseases. Chronic Obstr Pulm Dis. 2020; 7(3).
  13. Asher BF et al. Oxidative stress and low glutathione in common ear, nose, and throat conditions: A systematic review. Altern Ther Health Med. 2016; 22(5): 44–50.
  14. Homma T et al. Application of glutathione as antioxidative and anti-aging drugs. Curr Drug Metab. 2015; 16(7): 560–571.
  15. Morris G et al. The glutathione system: A new drug target in neuroimmune disorders. Mol Neurobiol. 2014; 50(3): 1059–1084.
  16. Gu F et al. Glutathione redox imbalance in brain disorders. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2015; 18(1): 89–95.
  17. Pendyala L et al. Pharmacokinetic and pharmacodynamic studies of N-acetylcysteine, a potential chemopreventive agent during a phase I trial. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 1995; 4(3): 245–251.
  18. Meyer A et al. Intravenous N-acetylcysteine and lung glutathione of patients with pulmonary fibrosis and normals. Am J Respir Crit Care Med. 1995; 152(3): 1055–1060.
  19. Gould NS, et al. Targeting maladaptive glutathione responses in lung disease. Biochem Pharmacol. 2011; 81(2): 187–193.
  20. Silvagno F et al. The role of glutathione in protecting against the severe inflammatory response triggered by COVID-19. Antioxidants. 2020; 9: 624.
  21. Franco R et al. The central role of glutathione in the pathophysiology of human diseases. Arch Physiol Biochem. 2007; 113: 234–258.
  22. Zhou F et al. Clinical course and risk factors for mortality of adult in-patients with COVID-19 in Wuhan, China: A retrospective cohort study. Lancet. 2020; 395: 1054–1062.
  23. Palaiodimos L et al. Severe obesity, increasing age and male sex are independently associated with worse in-hospital outcomes, and higher in-hospital mortality, in a cohort of patients with COVID-19 in the Bronx, New York. Metab Clin Exp. 2020; 108: 154262.
  24. Amatore D et al. Glutathione increase by the n-butanoyl glutathione derivative (GSH-C4) inhibits viral replication and induces a predominant Th1 immune profile in old mice infected with influenza virus. FASEB Bioadv. 2019; 1: 296–305.
  25. Erden-Inal M et al. Age-related changes in the glutathione redox system. Cell Biochem Funct. 2002; 20: 61–66.
  26. Jin JM et al. Gender Differences in Patients With COVID-19: Focus on Severity and Mortality. Front Public Health. 2020; 8: 152.
  27. Dincer Y et al. Effect of sex hormones on lipid peroxidation in women with polycystic ovary syndrome, healthy women, and men. Endocr Res. 2001; 27: 309–316.
  28. Lavoie JC et al. Gender and maturation affect glutathione status in human neonatal tissues. Free Radic Biol Med. 1997; 23: 648–657.
  29. Thornalley PJ et al. Negative Association between Erythrocyte Reduced Glutathione Concentration and Diabetic Complications. Clin Sci. 1996; 91: 575–582.
  30. Arnalich F et al. Intracellular glutathione deficiency is associated with enhanced nuclear factor-κB activation in older noninsulin dependent diabetic patients. Free Radic Res. 2001; 35: 873–884.
  31. Samiec PS et al. Glutathione in human plasma: Decline in association with aging, age-related macular degeneration, and diabetes. Free Radic Biol Med. 1998; 24: 699–704.
  32. Petrie JR et al. Endothelial nitric oxide production and insulin sensitivity: A physiological link with implications for pathogenesis of cardiovascular disease. Circulation 1996; 93: 1331–1333.
  33. Fernandes AB et al. Understanding the in-vivo relevance of S-nitrosothiols in insulin action. Can J Physiol Pharmacol. 2012; 90: 887–894.
  34. Fang L et al. Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection? Lancet Respir Med. 2020; 8, e21.
  35. Vaziri ND et al. Induction of oxidative stress by glutathione depletion causes severe hypertension in normal rats. Hypertension. 2000; 36: 142–146.
  36. Guo D et al. Inhibition of pyruvate kinase M2 by reactive oxygen species contributes to the development of pulmonary arterial hypertension. J Mol Cell Cardiol. 2016; 91: 179–187.
  37. Zhou XJ et al. Nitric oxide synthase expression in hypertension induced by inhibition of glutathione synthase. J Pharmacol Exp Ther. 2002; 300: 762–767.
  38. Becker LB et al. Presenting characteristics, comorbidities, and outcomes among 5700 patients hospitalized with COVID-19 in the New York City area. JAMA. 2020. [CrossRef].
  39. Habib SA et al. Pro-inflammatory adipocytokines, oxidative stress, insulin, Zn and Cu: Interrelations with obesity in Egyptian non-diabetic obese children and adolescents. Adv Med Sci. 2015; 60: 179–185.
  40. Uzun H et al. Plasma protein carbonyl and thiol stress before and after laparoscopic gastric banding in morbidly obese patients. Obes Surg. 2007; 17: 1367–1373.
  41. Centralna baza zdravil (2017) FLUIMUKAN 600 mg šumeče tablete SmPC. Dostopno na: http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/262A450D0DFC1792C12579EC001FFBB3/$File/s-017413.pdf; zadnji dostop 1. 12. 2020.
  42. ePharma Market data, cough medicines market (01A). Data for year 2019.
  43. Simonova OI. Simple responses to difficult questions about mucolytics for children. Issues of modern paediatry. 2015; 14: 38–42.
  44. Frye RE et al. The therapeutic use of N-Acetylcysteine (NAC) in medicine. Aids (e-Book). 2019.

SI2112012436;
Informacija pripravljena december 2021